Gorenje TC 80 Z Dimension Guide

TC 80-120 Z/ZNT

2
Tehnični podatki 3
Engineering data 12
Technische Daten 21
Données techniques 30
SL
EN
DE
FR

3
TEHNIČNE LASTNOSTI
Tabela 1: Tehnične lastnosti sanitarne toplotne črpalke
Tip TC 80 Z TC 80 ZNT TC 100 Z TC 100 ZNT TC 120 Z TC 120 ZNT
Prostornina [l]
80 100 120
Nazivni tlak [MPa]
0,6
Masa / napolnjen z vodo [kg]
58 / 138 58 / 138 62 / 162 62 / 162 68 / 188 68 / 188
Protikorozijska zaščita kotla
Emajlirano / Mg anoda
Debelina izolacije [mm]
40 – 85
Stopnja zaščite pred vlago
IP 24
Maksimalna priključna moč[W]
2350
Napetost
230 V / 50 Hz
Število el. grelcev x moč[W]
2 x 1000
Električno varovanje [A]
16
Nastavljena temperatura vode
[°C]
55
Najvišja temperatura (TČ/ el.
grelec) [°C]
55 / 75
Protilegionelni program
[°C]
70
Temperaturno območje postavitve [°C]
2 do 35
Območje delovanja -
zrak
[°C]
7 do 35 -7 do 35 7 do 35 -7 do 35 7 do 35 -7 do 35
Hladivo
R 134a
Količina hladiva [g]
490 540 490 540 490 540
*Čas segrevanja A15 / W10-55 [h:min]
4:40 4:40 5:40 5:40 6:40 6:40
*Poraba energije v času segrevanja
A15 / W10-55 [kWh]
0,99 0,99 1,19 1,19 1,41 1,41
Vrsta merjenega cikla izpustov
M M M M M M
*Poraba energije pri izbranem ciklu
izpustov A15 / W10-55 [kWh]
2,04 2,04 2,05 2,05 2,08 2,08
*COP
DHW
pri izbranem ciklu
izpustov A15 / W10-55
3,10 3,10 3,10 3,10 3,10 3,10
**Čas segrevanja A7 / W10-55 [h:min]
5:20 5:20 6:50 6:50 8:41 8:41
**Poraba energije v času
segrevanja A7 / W10-55 [kWh]
1,12 1,12 1,43 1,43 1,78 1,78
**Poraba energije pri izbranem ciklu
izpustov A7 / W10-55 [kWh]
2,45 2,45 2,35 2,35 2,51 2,51
**COP
DHW
pri izbranem ciklu
izpustov A7 / W10-55
2,65 2,65 2,63 2,63 2,61 2,61
Maksimalna količina uporabne vode
(minimalno 40°C) [l]
90 90 130 130 142 142
Močv stanju pripravljenosti po
EN16147 [W]
19 19 20 20 27 27
Zvočna moč/ Zvočni tlak na 1m [dB(A)]
51 / 39,5
Zračni priključki mm/m
Ø125 (
□
150x70) /15
Delovni pretok zraka [m
3
/h]
100 - 230
Maks. dopustni padec tlaka v
cevovodu (pri volumskem pretoku
zraka 100 m
3
/h) [Pa]
95
(*) Merjeno pri temperaturi vstopnega zraka 15°C, 74% vlagi in vstopni temperaturi vode 10°C za segrevanje vode do
55°C. Skladno s standardom EN16147.
(**) Merjeno pri temperaturi vstopnega zraka 7°C, 89% vlagi in vstopni temperaturi vode 10°C za segrevanje vode do
55°C. Skladno s standardom EN16147.
SL

4
PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE
Dovod in odvod vode sta na ceveh toplotne črpalke barvno označena. Dovod hladne vode
je označen modro, odvod tople vode pa rdeče. Toplotno črpalko lahko priključite na hišno
vodovodno omrežje brez redukcijskega ventila, če je tlak v omrežju nižji od 0,6 MPa
(6 bar). V nasprotnem primeru je potrebno vgraditi redukcijski ventil tlaka, ki zagotavlja, da
tlak na dotoku v toplotno črpalko ne presega nazivnega.
Na dotočno cev je potrebno, zaradi varnosti delovanja, obvezno vgraditi varnostni ventil, ki
preprečuje zvišanje tlaka v kotlu za večkot 0,1 MPa (1 bar) nad nominalnim. Iztočna šoba
na varnostnem ventilu mora imeti obvezno izhod na atmosferski tlak. Za pravilno delovanje
varnostnega ventila morate sami izvajati redne kontrole, da se odstrani vodni kamen in da
se preveri, da varnostni ventil ni blokiran.
Ob preverjanju morate s premikom ročke ali odvitjem matice ventila (odvisno od tipa
ventila) odpreti iztok iz varnostnega ventila. Pri tem mora priteči skozi iztočno šobo ventila
voda, kar je znak, da je ventil brezhiben.
Pri segrevanju vode se tlak vode v toplotni črpalki zvišuje do meje, ki je nastavljena v
varnostnem ventilu. Ker je vračanje vode nazaj v vodovodno omrežje preprečeno, lahko
pride do kapljanja vode iz odtočne odprtine varnostnega ventila. Kapljajočo vodo lahko
speljete v odtok preko lovilnega nastavka, ki ga namestite pod varnostni ventil. Odtočna
cev nameščena pod izpustom varnostnega ventila mora biti nameščena v smeri naravnost
navzdol in v okolju, kjer ne zmrzuje.
V primeru, da zaradi neustrezno izvedene inštalacije nimate možnosti, da bi kapljajočo
vodo iz varnostnega ventila speljali v odtok, se lahko kapljanju izognete z vgradnjo
ustrezne ekspanzijske posode na dotočni cevi toplotne črpalke. Volumen ekspanzijske
posode je približno 3 % volumna hranilnika.
Slika 1: Zaprti (tlačni) sistem Slika 2: Odprti (netlačni) sistem
Legenda:
1 - Tlačne mešalne baterije
2 - Ekspanzijska posoda
3 - Varnostni ventil
a - Preizkusni ventil
b - Nepovratni ventil
4 - Lijak s priključkom na odtok
5 - Preizkusni nastavek
6 - Redukcijski ventil tlaka
7 - Zaporni ventil
8 - Nepovratni ventil
9 - Pretočna mešalna baterija
H - Hladna voda
T - Topla voda
3 4 78765ba21 9
SL

5
DOLOČITEV PADCEV TLAKA PRI CEVOVODNEM SISTEMU DOVAJANJA IN
ODVAJANJA ZRAKA
Pri samem načrtovanju cevovodnega sistema za dovajanje in odvajanje zraka v, oziroma iz
toplotne črpalke, je ključnega pomena upoštevanje aerodinamične karakteristike
ventilatorja, iz katere tudi izhaja razpoložljiva izguba statičnega tlaka.
Predstavitev grafa aerodinamičnih karakteristik za različne hitrosti ventilatorja
V grafu (Graf 1) so vrisane aerodinamične karakteristike obratovanja ventilatorja. Zgornja
(vijolična) linija predstavlja krivuljo pretoka zraka v odvisnosti od padca tlaka pri maksimalni
hitrosti ventilatorja (100%). Spodnja (rjava) linija predstavlja obratovanje ventilatorja pri
minimalni hitrosti (40%). Vmesne krivulje v grafu (60%, 80%) predstavljajo aerodinamično
karakteristiko pri znižanih vrtljajih ventilatorja. Spodnja (rdeča) linija, ki je na grafu med
točkama (0,0) in (340,50) predstavlja interni padec statičnega tlaka, ki ga ustvarja samo
uparjalnik, brez obremenitve cevovodnega sistema. Tega padca tlaka ne moremo
eliminirati.
Graf 1: Aerodinamične karakteristike
- Območje uporabe z višjo učinkovitostjo-volumski pretok zraka je v tej coni višji, kar zahteva nižji padec tlaka (izvedba kanalskega
sistema z minimalnim padcem tlaka). Ventilator je nastavljen na višje hitrosti.
- Delovno območje z normalnim pretokom zraka glede na padec tlaka in nastavitev ventilatorja.
Pretok zraka [m³/h]
Tlačna diferenca [Pa]
SL

6
Cevovodni sistem dovajanja in odvajanja zraka
Pri priklopu sanitarne toplotne črpalke na obstoječi kanalski sistem, uporabimo osnovne
elemente cevi, ki jih povežemo v cevovodni sistem za dovod oz. odvod zraka. Zračni
cevovod naj bo sestavljen iz okroglih cevi z notranjim premerom Ø125 mm, ali iz cevi s
pravokotnim prerezom □150x70 mm.
a.) b.) c.)
d.) e.) f.)
g.) h.) i.)
Slika 3: Shematski prikaz osnovnih elementov v cevovodnem sistemu za
dovod oz. odvod zraka
Izračun padcev tlaka
Vrednosti skupnega padca statičnega tlaka se izračunajo s seštevanjem izgub
posameznega elementa vgrajenega v zračnem cevovodnem sistemu in internim statičnim
tlakom. Vrednosti padcev statičnega tlaka posameznega elementa (padci statičnega tlaka
elementov se nanašajo na notranji premer Ø125mm ali □150x70mm) so prikazane v
tabeli 2.
Tabela 2: Vrste elementov ter pripadajoče vrednosti padcev tlakov
Vrsta elementa Vrednost padca statičnega tlaka
a.) Spiralno rebrasta cev Graf 2
b.) Pravokotna cev □150x70mm Graf 2 (povzetek po DN 125)
c.) Pravokotno koleno horizontalno 90° 5 Pa
d.) Lok 90° 4 Pa
e.) Kotni reducir Ø125 na □150x70 5 Pa
f.) Pravokotno koleno vertikalno 90° 5 Pa
g.) Lok 45° 3 Pa
h.) Reducir Ø125 na □150x70 3 Pa
i.) Fleksibilna cev Graf 2
j.) Sesalna rešetka 25 Pa
SL

7
Graf 2: Vrednost padca statičnega tlaka za izbrano cev
Tabela 3: Primer izračuna tlačnega padca
Število
elementov ∆
∆∆
∆p (Pa) Σ∆
Σ∆Σ∆
Σ∆p (Pa)
Pravokotno koleno horizontalno 90° 4 5 20
Fleksibilna cev° (DN125) 13,5 m 1,85
(pri 150 m³/h) 25
Sesalna rešetka 1 25 25
Skupaj: 70
Opomba
Kot že omenjeno celotne izgube statičnega tlaka, ki se izračunajo s seštevanjem izgub
statičnega tlaka posameznega elementa vgrajenega v cevovodni sistem, ne smejo
presegati vrednosti 95 Pa. V nasprotnem primeru začnejo vrednosti COP intenzivnejše
padati.
DOLOČITEV NASTAVITVE VENTILATORJA
Ko je padec tlaka določen izberemo režim pri katerem bo obratoval ventilator. S tem
določimo hitrost obratovanja ventilatorja. Režim izberemo s pomočjo grafa 1, ki prikazuje
aerodinamične karakteristike ventilatorja v odvisnosti od pretoka zraka in tlačnega padca
cevovoda*.
Opomba:
*Tlačni padec cevovoda – v grafu 1 označeno kot tlačna diferenca.
Fleksibilna cev DN 125
Spiralno rebrasta cev DN 125
Volumski pretok zraka [m³/h]
Padec tlaka [Pa/m]
SL

8
Območje obratovanja sanitarne toplotne črpalke
Na grafu 1 imamo med krivuljami z barvo označeni dve coni obratovanja sanitarne
toplotne črpalke:
•Temno zeleno označena cona predstavlja območje uporabe z višjo
učinkovitostjo. Volumski pretok zraka je v tej coni višji, kar zahteva nižji padec
tlaka (izvedba kanalskega sistema z minimalnim padcem tlaka).
•Svetlo zeleno označena cona predstavlja delovno območje z nižjim pretokom
zraka glede na padec tlaka in nastavitev ventilatorja.
Hrup
S stopnjevanjem aerodinamičnih karakteristik od najnižje proti najvišji, se stopnjuje tudi
hrupnost sistema. Med aerodinamičnima karakteristikama 80% in 100% je področje, kjer je
zaznana povečana hrupnost.
Preverjanje izračuna tlačnega padca
Določitev aerodinamične karakteristike na podlagi izračuna tlačnega padca z
upoštevanjem posameznih elementov cevovoda in pretoka zraka je iteracija. Ko smo
aerodinamično karakteristiko določili in nastavili moramo obvezno izmeriti pretok zraka v
postavljenem cevovodu. Če pretok zraka ne ustreza ventilacijskemu sistemu, izberemo
naslednjo višjo oz. nižjo primerno aerodinamično karakteristiko, ki ventilacijskemu sistemu
ustreza.
Izbira delovne točke ventilatorja za ventilacijski sistem
Pri določitvi hitrosti ventilatorja, moramo poznati maksimalen pretok zraka za ventilacijo in
padec tlaka, ki ga ustvarja cevovod. V grafu 1 pri želenemu pretoku zraka potegnemo
vertikalno linijo, nato potegnemo horizontalno linijo pri padcu tlaka, ki smo ga izračunali (na
podlagi postavljenega cevovoda). Točki v kateri se liniji sekata izberemo najbližjo krivuljo
hitrostne karakteristike ventilatorja.
Primer izbire aerodinamične karakteristike
V grafu 3 pri pretoku zraka 150 m³/h potegnemo vertikalno linijo. Cevovod npr. predstavlja
70 Pa tlačnega padca, prištejemo ga spodnji (rdeči) liniji**. Skupni padec tlaka tako znaša
90 Pa. Pri dovoljenem padcu tlaka 90 Pa potegnemo horizontalno linijo. Točka v kateri se
liniji sekata leži na krivulji, ki ustreza 60% hitrosti ventilatorja. To je standardna nastavitev
ventilatorja, ki je tudi predhodno nastavljena s strani proizvajalca.
Opomba:
**Linija, predstavlja interni statični padec tlaka, ki ga ustvarja uparjalnik.
SL

9
Graf 3: Primer določitve aerodinamične karakteristike
SERVISNI MENI
Prikazovalnik
Slika 4: Prikaz zaslona za
upravljanje
1 - Signalizacija delovanja solarnih
kolektorjev***
2 - Vklop alternativnega vira (grela)
3 - Signalizacija delovanja oljnega
kotla***
4 - Indikacija, pregled napak delovanja,
vstop v servisni meni
5 - Prikaz in nastavitev temperature v °C
6 - Vklop in nastavitev programa dopust
7 - Prikaz dneva v tednu
(1.. ponedeljek, …, 7.. nedelja)
8 - Zmanjševanje vrednosti
9 - Vklop / izklop toplotne črpalke
10 - Povečevanje vrednosti
11 - Vklop in nastavitev časovnih
načinov delovanja
12 - Prikaz in nastavitev časa
13 - Vklop pospešenega gretja "TURBO"
14 - Signalizacija delovanja grel
15 - Vklop gretja na najvišji temperaturni
nivo
16 - Signalizacija delovanja kompresorja
17 - Signalizacija delovanja
protilegionelnega programa
18 - Prikaz količine tople vode
19 - Signalizacija odtaljevanja
20 - Signalizacija delovanja ventilatorja
Opomba:
***Odvisno od aplikacije.
Pretok zraka [m³/h]
Tlačna diferenca [Pa]
SL

10
Struktura servisnega nivoja
Na Sliki 5 je predstavljena struktura razdelitve servisnih nivojev.
Slika 5: Struktura razdelitve servisnega nivoja
Dostop do servisnega nivoja
•Z daljšim pritiskom na polje 4 na prikazovalniku Slika 4, se vklopi funkcija
»servisni režim«.
•Pojavi se vstopni meni z napisom code v polju CLOCK, za vnos servisne kode
(polja FN1, FN2, FN3, FN4, FN5 in FN6), predstavljajo števila 1,2,3,4,5,6 za vnos
kode.
Slika 6: Prikaz polj na prikazovalniku
● Uporabniški nivo (brez kode)
● Inštalaterski nivo
KODA – 1166
-hitrost ventilatorja: 40
60
80
100
-Nizko-temperaturno
delovanje: YES
NO
● Servisni nivo
●
OEM
SL