
8
2.1.3. TEMPERATURA SUŠENJA
Na začetku procesa sušenja vsa živila pospešeno
oddajajo vlago, zato lahko začetno temperaturo sušenja
nastavite nekoliko višje. V prvih urah sušenja bo
namreč dejanska temperatura živil od 6 do 8 °C nižja
od nastavljene temperature sušenja.
• Sadje, zelenjavo in sadne priboljške sušite na
temperaturi med 50 in 70 °C.
• Začimbe in zelišča za kuhanje in za čaje sušite na
najnižji temperaturi, da ohranite eterična olja.
• Semena in oreščke sušite na najnižji temperaturi,
da preprečite žaltavost.
• Liste in cvetove rastlin za dekoracije sušite na
najnižji temperaturi. Na ta način ohranite aromo in
barvo.
Navedene temperature uporabite za izhodišče, z
izkušnjami jih lahko prilagodite glede na lastne
potrebe.
Proti koncu procesa sušenja večkrat preverite vlažnost
živil, da jih ne bi presušili. Preveč suha živila namreč
izgubijo teksturo, hranilno vrednost in okus.
Za test vlažnosti vzemite iz sušilnika kos živila in poča-
kajte, da se ohladi. Živilo potipajte, da bi določili primer-
no suhost:
• Sadje za dolgotrajno shranjevanje mora biti čvrsto
in elastično, da ga lahko upognete kakor usnje ter
ne sme imeti žepkov vlage. Kos posušenega sadja
razlomite in ob robu poiščite kapljice tekočine. Če
kapljic ne najdete, je sadje dovolj suho.
• Sadje, namenjeno kratkotrajnemu shranjevanju,
lahko sušite nekoliko manj časa.
• Sadni priboljški morajo biti brez lepljivih točk, obenem
pa mora biti masa upogljiva, da jo lahko zvijete v rolo,
ne da bi se med tem prelomila.
• Zelenjava mora biti čvrsta ali hrustljava.
2.1.5. SHRANJEVANJE
Za dolgotrajno obstojnost posušenih živil je bistveno,
da jih po končanem procesu sušenja kratek čas pustite,
da se ohladijo in takoj zatem spravite v neprepustno
embalažo. Tako preprečite, da bi se živila ponovno
navlažila, da bi prišla v stik z insekti in da bi se posamezni
kosi začeli lepiti med seboj.
Lahko se zgodi, da so nekateri kosi živil suhi v krajšem
času kot preostanek. Takšne kose predhodno odstranite
iz sušilnika in jih shranite v neprepustno embalažo.
Preostala živila pustite v sušilniku, dokler niso zadosti
suha.
• Za shranjevanje suhih živil ne uporabljajte embalaže,
ki je prepustna za zrak in vlago. Posušena živila
hranite
na temnem in suhem mestu. Za shranjevanje
močno priporočamo uporabo aparatov za
vakuumiranje, ki so na voljo tudi v Statusovem
prodajnem asortimanu na www.status.si.
• Sadne priboljške odstranite iz podloge dokler je
vsebina še topla. Zavijte v rolo, narežite na primerne
rezine in shranite v neprepustno embalažo.
• Gobe, čebula, paradižnik in nekatera druga živila se
zelo hitro navzamejo vlage iz okolja, zato bodite pri
shranjevanju še posebej previdni. V neprepustno
embalažo jih shranite takoj po končanem sušenju.
OPOZORILO: Premalo posušena živila ali živila, ki se
navzamejo vlage zaradi neustrezne prepustne embalaže,
pri shranjevanju izgubijo kvaliteto in hranilno vrednost,
lahko tudi splesnijo.
2.1.2. ČAS SUŠENJA
Prednost kovinskega sušilnika sadja in zelenjave je v
tem, da bolje zadržuje toploto, zato se živila posuši-
jo hitreje. S tem se prihrani tudi električna energija.
Zaradi oblike sušilnika in horizontalnega pihanja zraka
se živila posušijo veliko bolj enakomerno kot pri okroglih
plastičnih sušilnikih.
Navodila v nadaljevanju naj vam služijo za izhodišče.
Na čas sušenja in kvaliteto končnega izdelka vpliva več
dejavnikov:
• sorta živila (npr. različne sorte paradižnika) in vseb-
nost vlage (ki se razlikuje glede na sezono, količino
padavin, dozorelost),
• debelina rezanja svežih sadežev (npr. krhlji ali rezine),
• stopnja vlažnosti okoliškega zraka.
2.1.4. KAKO VEMO KDAJ JE ŽIVILO DOVOLJ SUHO?